Bushongo religion
Bushoongo ko leƴƴi ummoriiɗi maayo Konngo, e nokkuuji koɗdiiɗi e mum. Laamɗo tagɗo (walla kemika) e nder diine Bushngo naa, wiyetee ko Bumba.[1] Inɗe goɗɗe e makko ina njeyaa heen M'Bombo e M'Bomba. O wiyaa ko adii fof ina woodi tan e nder niɓɓere, e nder winndere nde alaa ko woni so wonaa ndiyam primordial. M'Bombo ina wiyee ina feeña no gorko mawɗo e mbaadi mum nii, daneejo e kala kolor. Socie ngoo waɗi ko nde o fooli naange, lewru, daabaaji e ndeen nehdi
Batte jamaanu
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]David Adamas Leeming e nder Aduna mo, wiyi:
"Tiitoonde ɓurnde mawnude e nder ndee ɗoo miijo ko tagoore e nder mbaydi worɓe. Bumba [M'Bombo] ina siftina en tagoore Ejiptnaaɓe to bannge Alla, e nder ɓuuɓri, tawa ina ɓuuɓna, ina ɓuuɓna ɗum. Alaa ɗo mbaydi debbo ɗoo ina hollita pinal baabiraagal. Ko ɗum Bumba [M'Bombo] woni ɓaleejo ina hollita wonde ko ɗum woni miijo ɓooyngo, toɗɗaango, ko wayi no miijooji afriknaaɓe, ko wayi no ko heewi e miijooji afriknaaɓe, e woodde leñol ɓaleeɓe e nder koloñaal Afrik-gon. Nii woni diine Bushoongo ina joginoo batte keewɗe e pine hannde. Kono, no miijooji Afrik gaadanteeji ɗii nii e ko ɓuri heewde e siwil en jeyaaɓe e leydi ndii e nder winndere ndee kala, jokkondirtaa e mbaydi daneeri kala leñol keeriiɗo, sikke alaa ko Oropnaaɓe walla leñol "daneer" ngol meeɗaa meemde. Miijo wonde ɓaleeɓe ina maantinira Oropnaaɓe ko ƴellitaare ɓooynde e nder Orop.[2]
Kosmoloji
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]E wiyde miijo tagoore Bushoongo, ko woodi tan e winndere ndee, ko laamɗo biyeteeɗo M’Bombo. Nde o rafi, M'Bombo vomited : e nder naange, lewru, koode, daabaaji ceertuɗi e Tsetse fitirla kaa. E joofnirde, M'Bombo ƴettiti aadee. Daabaaji ɗi M'Bombo ɗii ƴettitinoo ko adii fof ina tagi daabaaji goɗɗi.
Ɓiɓɓe tato M'Bombo ɓee etinooma joofnude tagoore aduna. Gadanol Nyonye Ngana, waɗi ngaska daneeje kono fotaani e gollal ngal, maayii e batte mum. Geese ɗee noon, ena njettii nguurndam, njahi njiylawu leydi ɓaleeri, suddii ceene barbe ngam wirnaade e teddinde tagɗo mum en. Chonganda, ɓiɗɗo ɗiɗmo oo, yaltini leɗɗe ɗe leɗɗe goɗɗe ɗee kala njippotoo. Ɓiɗɗo tataɓo oo, hono Chedi Bumba, lomtii tan e sosde colli biyeteeɗi kite. Tsetse lightning, holliraaɗo wonde ko huunde mettunde. Waɗi noon, M'Bombo riiwi mo e asamaan, acci neɗɗo tawa alaa ko yiite waɗata haa o holli yimɓe no o yaltinta yiite e leɗɗe.
Nde golle tagoore ndee njoofi, M'Bombo rewi e nder gure, wiyi yimɓe ɓee, "Njiyru-ɗaa ɗii kaawisaaji, ko ɗi njeyaa ko e maa".
Tuugnorgal
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]- ↑ Torday, Emil (1911). "Bushongo Mythology". Folk-Lore: The Transactions of the Folk-Lore Society. 22 (1): 41–47. doi:10.1080/0015587X.1911.9719461. JSTOR 1254954.
- ↑ "Bushongo Creation World of Myth". Valencia College. Retrieved 12 April 2021.